Foto: Mastercard Športna akademija
Nogometašica Sara Adam je stara 21 let. V akademijo se je včlanila predvsem zaradi tega, ker ponuja veliko znanja z različnih področij, ki ji lahko pomagajo na njeni športni ter osebnostni poti. Članico letošnje nove generacije športnikov Mastercard® Športne akademije smo pocukali za rokav in jo prosili za nekaj izjav in razmišljanj.
Prosim, predstavi sebe, športno panogo in pozicijo igranja.
“Sem Sara Adam. Ukvarjam se z nogometom. Nogomet je zame predvsem strast, način življenja, veselje. Omogoča mi doseganje nekih osebnih ciljev in je dober za zdravje. Skozi kariero mi je pomagal pri gradnji samozavesti in ekipnega duha, saj gre za timski šport. Hkrati je pa zame sprostitev, všeč mi je tudi zaradi same tekmovalnosti.”
Kdo je tvoj vzor in kakšen je kriterij pri tej izbiri?
“Imam kar nekaj vzornikov in ti niso zgolj športniki. Bi izpostavila Cristiana Ronalda. Njegov trud, predanost in vztrajnost na nogometnem igrišču so izjemni in me navdihujejo, da tudi sama stremim k temu, da dosežem svoje cilje. Ne glede na to, koliko dosežkov je že dosegel, se nikoli ne zadovolji in vedno išče nove načine, kako izpopolniti svojo igro. Predstavlja tudi vzgled človeka, ki se je dvignil iz revščine in težkih razmer ter s trdim delom in predanostjo dosegel vrhunski uspeh. To so razlogi, zakaj je zame eden najboljših. Ne samo zaradi njegove izjemne športne kariere, ampak tudi zaradi njegovega vpliva kot osebnosti izven igrišča. Vztrajnost, disciplina in prizemljenost. To so posebne življenjske vrednote.”
Kaj na področju športa v tebi prebudi največje veselje?
“Pri meni je veselje povezano z dosežki, napredkom in občutkom zadovoljstva ob premagovanju izzivov. To lahko vključuje dosežke, kot so doseženi osebni cilji, zmage na tekmovanjih, izboljšanje fizične pripravljenosti ali napredek pri razvoju pa tudi občutek pripadnosti ekipi in dobri odnosi med soigralkami.”
Kaj po tvojem mnenju prinaša večji napredek, zmaga ali poraz?
“Zame poraz, saj lahko izgubljena tekma ali neuspeh pri doseganju ciljev služita kot vir motivacije za izboljšanje. Sama sem po porazu sicer jezna, ampak mi da motivacijo, da se še bolj trudim, da mi ne bo treba občutiti tega občutka večkrat.”
Kako se soočaš s porazi?
“Precej slabo, običajno sem jezna, nase seveda, ker vem, da lahko vedno naredim boljše in krivim sebe. Vzamem si malo časa za razmislek in analizo tekme, potem pa se odločim, kaj je naslednji korak, kaj je potrebno izboljšati, in potem se s tekmo več ne ukvarjam. Je, kar je. Vem, da se z napakami učimo. Delam na tem, da bi to izboljšala.”
V katerem filmu bi nastopila in zakaj?
“Zelo dobro vprašanje (smeh). Verjetno v filmu »She’s the man«. Glavna junakinja, Viola, je odlična nogometašica, ampak ji je prepovedano, da bi igrala v moški ekipi na šoli, ker je ženska. Potem se pretvarja, da je svoj brat, oblači se kot moški, govori kot moški. Film predstavlja boj za enakost in priložnost, da dokaže svoj talent na nogometnem igrišču. Film je poln humorja, romantike ter prinaša sporočilo o moči in vztrajnosti pri uresničevanju svojih sanj. Ne glede na ovire, ki se pojavijo na poti. Ko sem prvič videla film, sem bila stara sedem ali osem let in že takrat sem se lahko nekak povezala s to vlogo, ker sem tudi sama igrala med samimi fanti.”
Imaš kakšen hobi?
“Imam jih kar nekaj. Rada kuham, plešem, športam – ker sem res tekmovalna – tenis, pingpong, košarka, hokej. Rada kolesarim, tečem, rada vrtnarim, hodim v gore, poslušam muziko, rada potujem, občasno preberem tudi kako knjigo, slikam, fotografiram, snemam in urejam video posnetke. Sem kar nekaj stvari naštela (smeh). Najraje pa preživljam čas z družino in prijatelji.”
Kje se vidiš v svoji športni karieri?
“Igrati nogomet na najvišjem možnem nivoju. V najboljši ligi na svetu, igrati ligo prvakinj, izstopati s svojim stilom igre, čez nekaj let.”
Kaj meniš, da je potrebno, da prideš do tega nivoja tekmovanja?
“Predvsem ostati motivirana in strastna, redno in dobro trenirati, pravilna prehrana, dobra mentaliteta, podpora družine, prijateljev, vseh, ki mi kakorkoli pri tem pomagate. Disciplina, predanost in zdravo okolje.”
Kaj se ti je najbolj smešnega zgodilo v letošnjem letu?
“V Parizu, pred stadionom PSG-ja (Le Parc des Princes), pred množico ljudi, se je moj dragi ati, pri rosnih 48ih odločil, da pokaže nekaj svojih trikov, nogometnih, da se razumemo. Čeprav je še nekaj let nazaj igral, mu to žongliranje ni šlo preveč od rok (smeh). Očitno si je zaželel malo pozornosti ali pa samo prijazno “osramotiti” mene in brata. Na koncu so ostali tako uživali, da smo se morali smejati. Dosegel je svoj namen, da smo se vsi ob tem lepo zabavali.”
Opiši svojo predtekmovalno rutino.
“Dober stretching, vaje za aktivacijo, dihalne vaje, vedno pogledam tudi svoj highlight video in nekatere posnetke meni najboljših nogometašev, tako sem res polna adrenalina in motivacije.”
Kaj meniš, da ljudje vidijo v tebi kot športnika ali osebnost?
“Tekmovalnost, trmo, mogoče na trenutke tudi zdravo mero hladnosti med tekmo, treningi, prizadevnost za uresničitev ciljev, prijaznost, vztrajnost, komunikativnost, dobro voljo 24/7, humor.”
Naštej 3 razloge zakaj je tvoj šport pomemben del tvojega življenja.
“Veliko me je naučil o timskem delu, ki je še kako pomembno v življenju, o disciplini, ki je prav tako vedno potrebna in zelo pomembna pri kakršnemkoli cilju v življenju. Da mi možnost biti to, kar sem. Ne želim biti kot ostali, v nogometu imam svoj stil igre, in tako je tudi v življenju, da mi občutek pripadnosti. Na kratko, zaradi nogometa sem takšna kot sem, naučila sem se, da je potrebno sodelovati, se podpirati v dobrih in slabih trenutkih, trdo delati za uspeh in se na koncu veseliti za to kar si delal. Tudi spoštovati nasprotnika.”
Kaj boš naredila jutri, da boš boljša kot si bila danes?
“Na vsakem treningu poskušam dati vsaj 1% več od sebe kot prejšnji dan, mogoče en šprint več, en strel več, da poskušam iti preko sebe. Skušam pa biti tudi boljša oseba, ne le športnica, zato se vsak dan potrudim, da sem boljša kot dan prej, mogoče nasmejim koga več, koga presenetim, zaželim lep dan, naredim nekaj namesto koga drugega, … verjamem, da tudi to pomaga k razvoju športnika. Ne le s športom povezane stvari, ampak tudi čisto navadne, vsakdanje.”