Foto: Proelium Sports agency
Ambasadorka Mastercard® Športne akademije in nekdanja članica akademije (sezona 2021) Neža Dolenc je pred šestimi meseci na treningu utrpela hudo poškodbo noge ter gležnja, ki jo je postavila na realna tla in ji v roke posadila bergle. Atletinja iz Kranja ni obupala kljub težkim dnevom brez atletike. Nežo smo pocukali za rokav in jo povprašali o poteku rehabilitacije, trenutnih treningih, napredku ter njeni novi službi. Več v spodnjem pogovoru.
Kako daleč je rehabilitacija po poškodbi?
“Minilo je že 6 mesecev od poškodbe. Trenutno sem na točki, ko lahko hodim brez bolečin. Vseeno pa mi tek povzroča manjše težave. Kadar se spravim teči, si moram gleženj zbandažirati, da preprečim nepotrebno bolečino. Tudi stabilizacija gležnja še ni na točki, kjer bi morala biti. Verjamem pa, da bom kmalu dosegla zastavljene cilje. Vsak dan se trudim in izboljšujem, zagotovo mi bo to v prihodnosti prineslo boljše rezultate.”
Izredno aktivna si v fitnesu, kar opazimo po objavah na tvojih družbenih omrežjih. Bo fitnes eno področje, v katerega boš vlagala svoj čas tudi v prihodnje?
“Fitnes je bil od zmeraj eden od najljubših ‘delov’ atletike. Prav tako sem sama navdušena nad ‘gym communityjem’, ki ga spremljam na družbenih omrežjih. Sama sem se v fitnesu zelo našla. Konec februarja sem začela z delom na recepciji v fitnesu in tam pridobila veliko prijateljev, ti pa so razlog, da sem sploh začela s treningi v fitnesu. V fitnesu bom zagotovo ostala tudi, ko se vrnem na stadion. Treningi pa bodo malo bolj prilagojeni na atletiko.”
Že treniraš na stadionu? Kdaj se vračaš nazaj tekmovanja?
“Trenutno že treniram, ampak še ne v polni meri. Odločila sem se, da ne prehitevam poškodbe. Letos bom nogi dala veliko časa, da se zaceli. S treningi bom nadaljevala skozi celo poletje, ne nameravam pa stopiti na tekmovalna tla. Za avgust ali september planiram, da bi začela ponovno s profesionalnim treniranjem.”
Kdo te je najbolj podpiral ob rehabilitaciji? Kako težko je bilo to obdobje zate?
“Pri rehabilitaciji je imel velik vpliv moj trener Blaž Čadež, seveda pa tudi starši in prijatelji. Tudi, ko sem bila zaskrbljena glede vrnitve na atletiko, so me vsi našteti podpirali in me prepričevali, da izgubljeno leto ni nič, ker sem še mlada. Imam še veliko časa, da se dokažem. Zame je bilo to obdobje z največjimi izzivi. Največ fizične in mentalne bolečine. Mislim pa, da sem skozi najhujši del že prišla. Sedaj me čaka samo še povratek na stezo in dokaz sami sebi in gledalcem, da sem dovolj močna za vrnitev. Tekme že zelo pogrešam, ampak se držim nazaj in ne prehitevam celjenja poškodbe.”
Kakšni so tvoji letošnji cilji?
“Tekmovalnih ciljev nimam. Rada pa bi sebi dokazala, da me še tako huda poškodba ne more ustaviti. Rada bi pridobila nazaj samozavest, ki sem jo imela pred padcem in se vrnila boljša, kot sem kadarkoli bila.”
Kako sedaj gledaš na poškodbo? Lahko rečeš, da je bilo to eno izmed težjih obdobij v tvojem življenju?
“Definitivno je bilo. Veliko sem se naučila, veliko hudega prestala, a to me je naredilo le močnejšo. Komaj čakam, da tudi ostalim pokažem, da nisem obupala.”
Še razmišljaš kdaj o tem, kako si se poškodovala? Ali kdaj razmišljaš, kaj bi bilo, če se ne bi poškodovala? Ali se ti zdi to nesmiselno?
“Velikokrat razmišljam o tem, kaj bi bilo, če se ne bi poškodovala. Bila sem namreč v top formi, nikoli bolje pripravljena. Padec se je zgodil 7 dni pred odhodom na priprave na Ciper, kjer bi mojemu teku na 100 m z ovirami odpravila le še zadnje pomanjkljivosti. Imela sem res visoke ambicije za letošnje evropsko prvenstvo. Poskušam se ne obremenjevati s tem, kar bi lahko dosegla, ker se konec koncev moram sprijazniti z realnostjo. Poškodba se je zgodila z nekim namenom, tudi nekaj dobrega sem iz te izkušnje odnesla. S tem sem dokazala, da me nič ne ustavi. Včasih še pomislim na sam dogodek, ampak situacija je veliko boljša kot pred meseci.”
Se ti zdi, da si po poškodbi manj aktivna na družbenih omrežjih?
“Po poškodbi sem res manj aktivna na družbenih omrežjih. Moja ‘niša’ na Instagram-u in TikTok-u je namreč atletika. Teh vsebin ne morem objavljati, če me več mesecev ni bilo na stadionu. Družbena omrežja vsaj za ta čas poskušam zapolniti s fitnesom. Ko se vrnem v atletiko, bo situacija zagotovo boljša.”
Kaj pa šola? Kakšni so načrti za prihodnje?
“Najverjetneje bom obiskovala Fakulteto za organizacijske vede. Najbolj sem se našla v smeri Organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov.”
Fitnes – veliko se izobražuješ tudi na tem področju. Bi rada v prihodnje delala tudi kot trenerka v fitnesu? Povej nam malce več o tem.
“Veliko sem se naučila v praksi in od prijateljev. Trenutno pa se tudi izobražujem in pridobivam licenco za osebno trenerko. Rada bi svoje znanje predajala tudi bodočim strankam. To je bilo od zmeraj delo, ki sem si ga želela delati.”
Ekipa Proelium želi Neži čim hitrejši povratek na tekmovališča.
B.K.
