Foto: Proelium Sports agency
Deja Adamič je stara 22 let. V akademijo se je včlanila predvsem zaradi napredka na njeni nadaljnji športni poti. Včlanitev ji je svetoval strokovnjak na področju fizioterapije, ki je bil mnenja, da je to prava poteza za njo. Članico letošnje nove generacije športnikov Mastercard® Športne akademije smo pocukali za rokav in jo prosili za nekaj izjav in razmišljanj.
Prosim, predstavi sebe in svojo športno panogo.
“Sem Deja Adamič. Prihajam iz področja futsala. S tem športom se ukvarjam že nekaj več kot 5 let. Pred tem sem 9 let trenirala atletiko.”
Za katerega izmed šestih temeljev, ki se jih učimo znotraj akademije, meniš, da je najbolj pomemben zate in zakaj?
“Sama bi rekla, da so vsi temelji pomembni in da vsi skupaj gradijo nek mozaik do uspeha. Sigurno je trening pomemben, vendar brez pravega psihološkega pristopa, ustrezne prehrane in drugih faktorjev nihče ne more pričakovati napredka ali uspeha.”
Kakšni so tvoji cilji v športu in nasploh?
“Moji cilji v športu so predvsem, da bi se futsal razvil na mednarodno raven. Postopoma se že vse razvija, ampak še ne v tej meri, da bi se lahko primerjali z večjimi evropskimi državami. Bo še potrebno veliko dela na tem področju.”
Kaj zate pomeni šport, s katerim se ukvarjaš?
“Futsal predstavlja del mojega vsakdana, združuje me tako s prijatelji kot tudi z družino. Življenja brez njega si enostavno ne predstavljam.”
Kdo je tvoj vzor in kakšen je kriterij pri tej izbiri?
“Vzor je bil moj oče, ki je sam treniral kar nekaj let in bil pri tem tudi zelo uspešen. Tudi dedi in brat sta se ukvarjala z nogometom, zato mi ta šport ni bil tuj. Vsekakor pa je navdih moj oče in lahko rečem, da sem mu po sami igri v kar nekaj elementih podobna.”
Kaj na področju športa v tebi prebudi največje veselje?
“V največje veselje mi je to, da mi šport predstavlja nekako strast in ga ne jemljem kot neko odrekanje.”
Kaj po tvojem mnenju prinaša večji napredek, zmaga ali poraz?
“Če si pravi športnik, definitivno poraz, saj ti pokaže, kje delaš napake in v kaj bo potrebno vložiti še več truda. Poraz te ne sme podreti, ampak dvigniti in vate vliti še več motivacije.”
Kako se soočaš s porazi?
“Mislim, da se s porazi soočam kar dobro. Po vsakem porazu še nekaj dni razmišljam, zakaj je prišlo do poraze, kje so se dogajale napake in kaj lahko naredim, da bo naslednjič drugače.”
Kje se vidiš v svoji športni karieri?
“Želim si, da bi bila ena izmed najuspešnejših slovenskih futsalerk, hkrati pa bi bila izjemno vesela, če bi se skupaj s slovensko reprezentanco uvrstila med najuspešnejše reprezentance v Evropi.”
Kaj misliš o tem, da nekateri športniki dosežejo svoje zastavljene cilje in drugi ne? Zakaj misliš, da je temu tako?
“Mogoče ravno zato, ker za višje cilje in rezultate ni dovolj samo trening. Potrebna so tudi druga odrekanja in da so zraven vključena še ostala področja. Zdi se mi, da ravno te stvari ločijo vrhunske od povprečnih športnikov.”
Povej eno svojo športno anekdoto.
“Pred nekaj meseci na tekmi ni bilo okoli mene nikjer nikogar, v nogah nisem imela žoge, želela sem štartati in padla. Po padcu sem gledala okoli mene in čakala, kdaj bo sodnik zapiskal prekršek.”
Opiši svojo predtekmovalno rutino.
“Kadar je tekma proti večeru, se zjutraj naspim in pojem zajtrk. Temu sledi kavica in sprehod v naravi. Za kosilo si pripravim običajno s hidrati bogat obrok, po kosilu pa sledi “power nap”. Nekaj misli še na samo tekmo, priprava opreme in čas je za odhod.”
Kaj meniš, da ljudje vidijo v tebi kot športnika ali osebnost?
“Kot športnika verjetno disciplino in “zagriženost”, kot osebnost pa osebo, ki je vedno pripravljena pomagati.”
Naštej 3 razloge, zakaj je tvoj šport pomemben del tvojega življenja.
“Ker predstavlja mojo strast, druženje s prijatelji in zdrav način življenja.”
Kaj boš naredila jutri, da boš boljša, kot si bila danes?
“Ne bom se ozirala na negativne stvari, z dvignjeno glavo bom šla v nove izzive.”
